-
1 year
[jiə] 1. noun1) (the period of time the earth takes to go once round the sun, about 365 days: We lived here for five years, from November 1968 to November 1973; a two-year delay.) leto2) (the period from January 1 to December 31, being 365 days, except in a leap year, when it is 366 days: in the year 1945.) leto•- yearly2. adverb(every year: The festival is held yearly.) letno- all the year round
- all year round
- long* * *[ji:, British English tudi jə:]nounleto, plural doba, starost; astronomy perioda, obhodni čas (planeta)year by year, from year to year — od leta do leta, iz leta v letoyear in year out, year after year — od leta do leta, leto za letom, skozi vsa letapoetically in years — v letih, starfor years — leta in leta, mnogo letyear-long — enoleten, leto dni trajajočlast year — lansko leto, lanicivil (common, legal) year — navadno letoleap-year, bissextile year — prestopno letochurch (Christian, ecclesiastical) year — cerkveno letoGreat Year, Perfect Year — veliko (platonsko) leto (26.000 let)astronomical, solar year — sončno letoNew year's Day — novoletni dan, Novo leto (l. jan.)New year's Eve — novoletni večer, silvestrovoin the year of our Lord, in the year of grace — v letu Gospodovemhe is well on in years — on je že v letih, je že star -
2 other
1.1) (adjective, pronoun the second of two: I have lost my other glove; I've got one of my gloves but I can't find the other (one).) drug2) (adjective, pronoun those people, things etc not mentioned, present etc; additional: Some of them have arrived - where are the others?; The baby is here and the other children are at school.) drug3) ( adjective (with day, week etc) recently past: I saw him just the other day/morning.) oni•2. conjunction(or else; if not: Take a taxi - otherwise you'll be late.) sicer- other than
- somehow or other
- someone/something or other
- somewhere or other* * *I [ʌðə]adjectivedrug, ostali, drugačenother than — razen, različenII [ʌðə]pronoun drugi, -ga, -goof all others — med vsemi, od vseh, pred vsemione from the other — posebej, narazensomeone or other — nekdo, že kdosome day ( —ali time) or other — nekega dne, kadarkoliIII [ʌðə]adverbdrugače ( than kot)
См. также в других словарях:
bienále — a m (ȃ) vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
létina — e ž (ẹ̄) 1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže; kakšna bo letos letina; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto; prodali so vso letino tobaka; spravljati letino; sadna, vinska letina; bogata letina krompirja; pren., ekspr. lani… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúgi — a o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izméničen — čna o prid. (ẹ̄) ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; izmenično premikanje rok in nog; izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôdnost — i ž (ó) 1. sposobnost, da kaj rodi, daje plodove, sadeže: povečati rodnost trte; začetek rodnosti nasada ♦ agr. izmenična rodnost vsako drugo, tretje leto // redko rodovitnost, plodnost: rodnost njiv 2. število, ki pove, koliko (živih) otrok se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tù — prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvópóljen — jna o prid. (ọ̑ ọ̑) agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
